ŠKERLJ, Marko . Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom. Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering, [S.l.], v. 17, n.4-5, p. 117-122, november 2017. ISSN 0039-2480. Available at: <https://www.sv-jme.eu/article/osno-simetricni-stabilnostni-problem-kroznega-kolobarja-z-ojacenim-notranjim-robom/>. Date accessed: 20 dec. 2024. doi:http://dx.doi.org/.
Škerlj, M. (1971). Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom. Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering, 17(4-5), 117-122. doi:http://dx.doi.org/
@article{.,
author = {Marko Škerlj},
title = {Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom},
journal = {Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering},
volume = {17},
number = {4-5},
year = {1971},
keywords = {osno simetrični problem; krožni kolobar; },
abstract = {Posamezne rešitve stabilnostnega problema krožnega kolobarja s konstantno debelino so znane že dalj časa. V praksi pa se skoraj nikjer ne pojavljajo konstrukcije sten z odprtinami, pri katerih notranji rob ne bi bil ojačen. Do nedavna so bili osnova za dimenzioniranje trdnostni izračuni, v novejšem času pa prihajajo v ospredje vse tanjši konstrukcijski elementi, ki potrebujejo predvsem kontrolo stabilnosti; zato postaja trdnostni izračun sekundarnega pomena. V literaturi za zdaj še ni zaslediti nobenih to vrstnih računov in napotkov, ki bi omogočali konstruktorjem tenkostenskih jeklenih konstrukcij vsaj približno upoštevanje ojačitev na robovih odprtin in s tem racionalno dimenzioniranje. Z dvema podobnima problemoma se je ukvarjal EGGER in ju rešil že leta 1941, vendar obravnavata oba kolobar z linearno spremenljivo debelino v radialni smeri. Skokovite spremembe debeline, kakršna se v praksi pojavlja redno, pa ni — kolikor mi je znano — obravnaval še nihče. Razprava je v bistvu del širše fundamentalne raziskave o stabilnostnem problemu sten z odprtinami. Prvi del, ki se je nanašal na splošno rešitev stabilnosti krožnega kolobarja, sta finančno podprla. Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Rezultati so bili objavljeni v Strojniškem vestnik u št. 3, 1968. Drugi del je obravnaval stabilnost kvadratnih sten s krožnimi odprtinami. Ob finančni podpori Sklada Borisa Kidriča in Fakultete za strojništvo je bil že dokončan in so bili rezultati objavljeni v Strojniškem vestniku št. 2, 1971. Izsledki tretjega dela teh raziskav so razvidni iz tega poročila. Finančno pomoč za njihovo realizacijo so prispevali Sklad Borisa Kidriča, Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Vsem tem so nosilec teme in sodelavci dolžni zahvalo.},
issn = {0039-2480}, pages = {117-122}, doi = {},
url = {https://www.sv-jme.eu/article/osno-simetricni-stabilnostni-problem-kroznega-kolobarja-z-ojacenim-notranjim-robom/}
}
Škerlj, M. 1971 November 17. Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom. Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering. [Online] 17:4-5
%A Škerlj, Marko %D 1971 %T Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom %B 1971 %9 osno simetrični problem; krožni kolobar; %! Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom %K osno simetrični problem; krožni kolobar; %X Posamezne rešitve stabilnostnega problema krožnega kolobarja s konstantno debelino so znane že dalj časa. V praksi pa se skoraj nikjer ne pojavljajo konstrukcije sten z odprtinami, pri katerih notranji rob ne bi bil ojačen. Do nedavna so bili osnova za dimenzioniranje trdnostni izračuni, v novejšem času pa prihajajo v ospredje vse tanjši konstrukcijski elementi, ki potrebujejo predvsem kontrolo stabilnosti; zato postaja trdnostni izračun sekundarnega pomena. V literaturi za zdaj še ni zaslediti nobenih to vrstnih računov in napotkov, ki bi omogočali konstruktorjem tenkostenskih jeklenih konstrukcij vsaj približno upoštevanje ojačitev na robovih odprtin in s tem racionalno dimenzioniranje. Z dvema podobnima problemoma se je ukvarjal EGGER in ju rešil že leta 1941, vendar obravnavata oba kolobar z linearno spremenljivo debelino v radialni smeri. Skokovite spremembe debeline, kakršna se v praksi pojavlja redno, pa ni — kolikor mi je znano — obravnaval še nihče. Razprava je v bistvu del širše fundamentalne raziskave o stabilnostnem problemu sten z odprtinami. Prvi del, ki se je nanašal na splošno rešitev stabilnosti krožnega kolobarja, sta finančno podprla. Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Rezultati so bili objavljeni v Strojniškem vestnik u št. 3, 1968. Drugi del je obravnaval stabilnost kvadratnih sten s krožnimi odprtinami. Ob finančni podpori Sklada Borisa Kidriča in Fakultete za strojništvo je bil že dokončan in so bili rezultati objavljeni v Strojniškem vestniku št. 2, 1971. Izsledki tretjega dela teh raziskav so razvidni iz tega poročila. Finančno pomoč za njihovo realizacijo so prispevali Sklad Borisa Kidriča, Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Vsem tem so nosilec teme in sodelavci dolžni zahvalo. %U https://www.sv-jme.eu/article/osno-simetricni-stabilnostni-problem-kroznega-kolobarja-z-ojacenim-notranjim-robom/ %0 Journal Article %R %& 117 %P 6 %J Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering %V 17 %N 4-5 %@ 0039-2480 %8 2017-11-02 %7 2017-11-02
Škerlj, Marko. "Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom." Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering [Online], 17.4-5 (1971): 117-122. Web. 20 Dec. 2024
TY - JOUR AU - Škerlj, Marko PY - 1971 TI - Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom JF - Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering DO - KW - osno simetrični problem; krožni kolobar; N2 - Posamezne rešitve stabilnostnega problema krožnega kolobarja s konstantno debelino so znane že dalj časa. V praksi pa se skoraj nikjer ne pojavljajo konstrukcije sten z odprtinami, pri katerih notranji rob ne bi bil ojačen. Do nedavna so bili osnova za dimenzioniranje trdnostni izračuni, v novejšem času pa prihajajo v ospredje vse tanjši konstrukcijski elementi, ki potrebujejo predvsem kontrolo stabilnosti; zato postaja trdnostni izračun sekundarnega pomena. V literaturi za zdaj še ni zaslediti nobenih to vrstnih računov in napotkov, ki bi omogočali konstruktorjem tenkostenskih jeklenih konstrukcij vsaj približno upoštevanje ojačitev na robovih odprtin in s tem racionalno dimenzioniranje. Z dvema podobnima problemoma se je ukvarjal EGGER in ju rešil že leta 1941, vendar obravnavata oba kolobar z linearno spremenljivo debelino v radialni smeri. Skokovite spremembe debeline, kakršna se v praksi pojavlja redno, pa ni — kolikor mi je znano — obravnaval še nihče. Razprava je v bistvu del širše fundamentalne raziskave o stabilnostnem problemu sten z odprtinami. Prvi del, ki se je nanašal na splošno rešitev stabilnosti krožnega kolobarja, sta finančno podprla. Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Rezultati so bili objavljeni v Strojniškem vestnik u št. 3, 1968. Drugi del je obravnaval stabilnost kvadratnih sten s krožnimi odprtinami. Ob finančni podpori Sklada Borisa Kidriča in Fakultete za strojništvo je bil že dokončan in so bili rezultati objavljeni v Strojniškem vestniku št. 2, 1971. Izsledki tretjega dela teh raziskav so razvidni iz tega poročila. Finančno pomoč za njihovo realizacijo so prispevali Sklad Borisa Kidriča, Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Vsem tem so nosilec teme in sodelavci dolžni zahvalo. UR - https://www.sv-jme.eu/article/osno-simetricni-stabilnostni-problem-kroznega-kolobarja-z-ojacenim-notranjim-robom/
@article{{}{.},
author = {Škerlj, M.},
title = {Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom},
journal = {Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering},
volume = {17},
number = {4-5},
year = {1971},
doi = {},
url = {https://www.sv-jme.eu/article/osno-simetricni-stabilnostni-problem-kroznega-kolobarja-z-ojacenim-notranjim-robom/}
}
TY - JOUR AU - Škerlj, Marko PY - 2017/11/02 TI - Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom JF - Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering; Vol 17, No 4-5 (1971): Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering DO - KW - osno simetrični problem, krožni kolobar, N2 - Posamezne rešitve stabilnostnega problema krožnega kolobarja s konstantno debelino so znane že dalj časa. V praksi pa se skoraj nikjer ne pojavljajo konstrukcije sten z odprtinami, pri katerih notranji rob ne bi bil ojačen. Do nedavna so bili osnova za dimenzioniranje trdnostni izračuni, v novejšem času pa prihajajo v ospredje vse tanjši konstrukcijski elementi, ki potrebujejo predvsem kontrolo stabilnosti; zato postaja trdnostni izračun sekundarnega pomena. V literaturi za zdaj še ni zaslediti nobenih to vrstnih računov in napotkov, ki bi omogočali konstruktorjem tenkostenskih jeklenih konstrukcij vsaj približno upoštevanje ojačitev na robovih odprtin in s tem racionalno dimenzioniranje. Z dvema podobnima problemoma se je ukvarjal EGGER in ju rešil že leta 1941, vendar obravnavata oba kolobar z linearno spremenljivo debelino v radialni smeri. Skokovite spremembe debeline, kakršna se v praksi pojavlja redno, pa ni — kolikor mi je znano — obravnaval še nihče. Razprava je v bistvu del širše fundamentalne raziskave o stabilnostnem problemu sten z odprtinami. Prvi del, ki se je nanašal na splošno rešitev stabilnosti krožnega kolobarja, sta finančno podprla. Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Rezultati so bili objavljeni v Strojniškem vestnik u št. 3, 1968. Drugi del je obravnaval stabilnost kvadratnih sten s krožnimi odprtinami. Ob finančni podpori Sklada Borisa Kidriča in Fakultete za strojništvo je bil že dokončan in so bili rezultati objavljeni v Strojniškem vestniku št. 2, 1971. Izsledki tretjega dela teh raziskav so razvidni iz tega poročila. Finančno pomoč za njihovo realizacijo so prispevali Sklad Borisa Kidriča, Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Vsem tem so nosilec teme in sodelavci dolžni zahvalo. UR - https://www.sv-jme.eu/article/osno-simetricni-stabilnostni-problem-kroznega-kolobarja-z-ojacenim-notranjim-robom/
Škerlj, Marko"Osno simetrični stabilnostni problem krožnega kolobarja z ojačenim notranjim robom" Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering [Online], Volume 17 Number 4-5 (02 November 2017)
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 17(1971)4-5, 117-122
© The Authors, CC-BY 4.0 Int. Change in copyright policy from 2022, Jan 1st.
Posamezne rešitve stabilnostnega problema krožnega kolobarja s konstantno debelino so znane že dalj časa. V praksi pa se skoraj nikjer ne pojavljajo konstrukcije sten z odprtinami, pri katerih notranji rob ne bi bil ojačen. Do nedavna so bili osnova za dimenzioniranje trdnostni izračuni, v novejšem času pa prihajajo v ospredje vse tanjši konstrukcijski elementi, ki potrebujejo predvsem kontrolo stabilnosti; zato postaja trdnostni izračun sekundarnega pomena. V literaturi za zdaj še ni zaslediti nobenih to vrstnih računov in napotkov, ki bi omogočali konstruktorjem tenkostenskih jeklenih konstrukcij vsaj približno upoštevanje ojačitev na robovih odprtin in s tem racionalno dimenzioniranje. Z dvema podobnima problemoma se je ukvarjal EGGER in ju rešil že leta 1941, vendar obravnavata oba kolobar z linearno spremenljivo debelino v radialni smeri. Skokovite spremembe debeline, kakršna se v praksi pojavlja redno, pa ni — kolikor mi je znano — obravnaval še nihče. Razprava je v bistvu del širše fundamentalne raziskave o stabilnostnem problemu sten z odprtinami. Prvi del, ki se je nanašal na splošno rešitev stabilnosti krožnega kolobarja, sta finančno podprla. Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Rezultati so bili objavljeni v Strojniškem vestnik u št. 3, 1968. Drugi del je obravnaval stabilnost kvadratnih sten s krožnimi odprtinami. Ob finančni podpori Sklada Borisa Kidriča in Fakultete za strojništvo je bil že dokončan in so bili rezultati objavljeni v Strojniškem vestniku št. 2, 1971. Izsledki tretjega dela teh raziskav so razvidni iz tega poročila. Finančno pomoč za njihovo realizacijo so prispevali Sklad Borisa Kidriča, Fakulteta za strojništvo in Inštitut za strojništvo. Vsem tem so nosilec teme in sodelavci dolžni zahvalo.